Štirinajst točk

Štirinajst točk

8. januarja 1918 Predsednik Woodrow Wilson je imel govor Kongres to je začrtalo štirinajst točk za mir in konec prve svetovne vojne. Wilson si je želel trajnega miru in da bi bila prva svetovna vojna 'vojna za konec vseh vojn'.

Portret predsednika Woodrowa Wilsona
Predsednik Woodrow Wilson
od bratov Pach
V nadaljevanju do Wilsonovega govora

ZDA so v prvo svetovno vojno vstopile na strani zaveznikov 6. aprila 1917. Vendar so ZDA v vojno vstopile nevoljno. Za razliko od mnogih evropskih držav se ZDA niso borile za ozemlje ali maščevale za pretekle vojne. Wilson je želel, da bi konec vojne prinesel trajni mir za svet. Zbral je številne svetovalce in jim dal sestavo načrta za mir. Ta načrt je postal Štirinajst točk.

Namen štirinajstih točk

Glavni namen Štirinajstih točk je bil začrtati strategijo za konec vojne. Zastavil je konkretne cilje, ki jih je želel doseči z vojno. Če se bodo ZDA borile v Evropi in bodo vojaki izgubili življenje, je hotel natančno ugotoviti, za kaj se borijo. S tem govorom in Štirinajstimi točkami je Wilson postal edini vodja držav, ki se borijo v vojni, ki je javno predstavil svoje vojne cilje.

Povzetek štirinajstih točk
  1. Nič več tajnih dogovorov med državami. Diplomacija bo odprta za svet.
  2. Mednarodno morje je prosto med plovbo med mirom in vojno.
  3. Med državami, ki sprejmejo mir, bo prosta trgovina.
  4. Vse države bodo po vsem svetu zmanjšale število orožja in vojske.
  5. Kolonialne terjatve do zemlje in regij bodo pravične.
  6. Rusija bo lahko sama določila svojo obliko vladavine. Vse nemške čete bodo zapustile rusko zemljo.
  7. Nemške enote bodo evakuirale Belgijo in Belgija bo neodvisna država.
  8. Francija si bo povrnila celotno ozemlje, vključno s sporno deželo Alzacijo-Loreno.
  9. Meje Italije bodo postavljene tako, da bodo vsi Italijani znotraj države Italija.
  10. Avstro-Ogrska bo še naprej lahko samostojna država.
  11. Centralne sile bodo evakuirale Srbijo, Črno goro in Romunijo, tako da bodo ostale neodvisne države.
  12. Turško ljudstvo Osmanskega cesarstva bo imelo svojo državo. Tudi druge narodnosti pod osmansko oblastjo bodo imele varnost.
  13. Poljska neodvisna država.
  14. Ustanovljena bo Liga narodov, ki ščiti neodvisnost vseh držav, ne glede na to, kako velike ali majhne.
Kaj so si mislili drugi voditelji?

Voditelji drugih zavezniških narodov, med njimi David Lloyd George iz Britanije in Georges Clemenceau iz Francije, so menili, da je bil Wilson preveč idealističen. Bili so dvomljivi, ali je te točke mogoče doseči v resničnem svetu. Zlasti Clemenceau iz Francije se ni strinjal z Wilsonovim načrtom za 'mir brez krivde' za Nemčijo. Boril se je za in dobil stroge odškodninske kazni proti Nemčiji.

Vpliv in rezultati

Obljuba štirinajstih točk je Nemcem pomagala pripeljati Nemce k mirovnim pogajanjem ob koncu vojne. Dejanski rezultati Versajske pogodbe pa so bili proti Nemčiji veliko ostrejši kot Štirinajst točk. Pogodba je vsebovala 'klavzulo o krivdi', ki je za vojno krivila Nemčijo, in ogromno odškodnino, ki jo je Nemčija dolgovala zaveznikom. Na teh razlikah so vztrajali Francozi, ker so njihovo gospodarstvo med vojno v veliki meri uničili Nemci.

Zanimiva dejstva o štirinajstih točkah
  • Svetovalci načrta predsednika Wilsona so se imenovali 'preiskava'. Med njimi je bilo približno 150 akademikov, vodil pa jih je diplomat Edward House.
  • Predsednik Wilson je leta 1919 prejel Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja za vzpostavljanje miru v Evropi in po svetu.
  • V Wilsonovem govoru je o Nemčiji dejal, da 'je ne želimo poškodovati ali na kakršen koli način blokirati njenega legitimnega vpliva ali moči.'
  • V svojem govoru je Wilson prvo svetovno vojno omenil kot 'zadnjo vojno za človekovo svobodo'.