Hrvaška
| Kapital: Zagreb
Prebivalstvo: 4.130.304
Kratka zgodovina Hrvaške:
Prebivalci Hrvaške se imenujejo Hrvati. Prvi Hrvati so se naselili na območju, ki se danes imenuje Hrvaška, okoli leta 500 našega štetja. Dolga leta so vladali sami sebi, vendar so se leta 1091 odločili, da bodo postali del Madžarskega cesarstva s sporazumom, imenovanim Pacta Conventa. Ko se je Otomansko cesarstvo začelo širiti v 15. stoletju, so se zaskrbeli, da jih bodo prevzeli Osmanlije. Zato so nadvojvodo Ferdinanda vprašali, ali se lahko pridružijo avstrijskemu habsburškemu cesarstvu.
Leta 1868 je Hrvaška spet prešla pod oblast Madžarske. To je trajalo do 1. svetovne vojne, ko so postali del Jugoslavije. 2. svetovna vojna je državi pod nemško in italijansko vlado prinesla strašne stiske. Ko se je vojna končala, je maršal Tito vodil komunistično stranko do nadzora nad državo Jugoslavijo.
V zgodnjih devetdesetih letih
komunizem propadel po vsej vzhodni Evropi. Jugoslavija je postala kraj velikih pretresov, ko so se različne etnične skupine začele boriti za moč in neodvisnost. Hrvaška je razglasila neodvisnost od Jugoslavije in izbruhnila je državljanska vojna. Dolga leta je divjala vojna med Hrvati in Srbi. Decembra 1995 je bil podpisan Daytonski mirovni sporazum, ki je končno prinesel nekaj miru.
Geografija Hrvaške
Skupna velikost: 56.542 kvadratnih km
Primerjava velikosti: nekoliko manjša od Zahodne Virginije
Geografske koordinate: 45 10 N, 15 30 E
Svetovna regija ali celina: Evropi Splošni teren: geografsko raznolika; ravne ravnice ob madžarski meji, nizke gore in visokogorje v bližini jadranske obale in otokov
Geografska nizka točka: Jadransko morje 0 m
Geografska najvišja točka: Dinara 1.830 m
Podnebje: Sredozemsko in celinsko; celinsko podnebje z vročimi poletji in hladnimi zimami; blage zime, suha poletja ob obali
Glavna mesta: ZAGREB (kapital) 685.000 (2009), Split, Reka
Ljudje na Hrvaškem
Vrsta vlade: predsedniška / parlamentarna demokracija
Govorjeni jeziki: Hrvaški 96,1%, srbski 1%, drugi in nedefinirani 2,9% (vključno z italijanskim, madžarskim, češkim, slovaškim in nemškim) (popis 2001)
Neodvisnost: 25. junij 1991 (iz Jugoslavije)
Državni praznik: Dan neodvisnosti, 8. oktober (1991); opomba - 25. junij 1991 je dan, ko je hrvaški parlament glasoval za neodvisnost; po trimesečnem moratoriju, ki je Evropski skupnosti omogočil mirno reševanje jugoslovanske krize, je Parlament 8. oktobra 1991 sprejel sklep o prekinitvi ustavnih odnosov z Jugoslavijo
Državljanstvo: Hrvati, Hrvaški
Religije: Rimokatoličani 87,8%, pravoslavci 4,4%, drugi kristjani 0,4%, muslimani 1,3%, drugi in nedoločeni 0,9%, noben 5,2% (popis 2001)
Državni simbol: rdeče-bela šahovnica
Državna himna ali pesem: Lepa naša domovina
Gospodarstvo Hrvaške
Glavne panoge: kemikalije in umetne mase, obdelovalni stroji, obdelane kovine, elektronika, izdelki iz surovega železa in valjanega jekla, aluminij, papir, izdelki iz lesa, gradbeni materiali, tekstil, ladjedelništvo, predelava nafte in nafte, hrana in pijače, turizem
Kmetijski proizvodi: pšenica, koruza, sladkorna pesa, sončnična semena, ječmen, lucerna, detelja, oljke, citrusi, grozdje, soja, krompir; živina, mlečni izdelki
Naravni viri: olje, nekaj premoga, boksit, železova ruda nizke kakovosti, kalcij, mavec, naravni asfalt, kremen, sljuda, gline, sol, hidroelektrarne
Glavni izvoz: transportna oprema, tekstil, kemikalije, živila, goriva
Glavni uvoz: stroji, transport in električna oprema; kemikalije, goriva in maziva; živila
Valuta: kune (HRK)
Nacionalni BDP: 79.300.000.000 USD
** Vir za prebivalstvo (ocena 2012) in BDP (ocena 2011) je CIA World Factbook.
Domača stran